Vsi si želimo, da bi živeli mirno in srečno družinsko življenje. Žal pa vsepovsod ni tako. Tako hitro pride do tega, da eden zahteva ločitev in takrat se začne drugo življenje. Tudi pri moji sestri je bilo tako. Vsi smo bili prepričani, da je srečna, a temu ni bilo tako. Ko je rodila hčerko, je vse šlo samo navzdol. Kasneje smo videli to tudi mi. Ko ni mogla več skrivati, da ni srečna, je bila ločitev še edina rešitev, da bo mirno živela. 

Ko nam je povedala, da si želi ločitev, smo že vsi vedeli, da ni srečna. Vsi smo ji stali ob strani. Še posebej si veliko bolj razumljiv, ker je tukaj bil še otrok. Po drugi strani je imela srečo, da se je lahko s svojim partnerjem lepo pogovorila. To je bilo res veliko vredno. Tako sta se vse lepo zmenila. Seveda so bili pred tem tudi težki dnevi, kajti vedno človek pri takšni stvari vztraja do konca. Vendar pa tudi mora vedeti, kdaj je dovolj. No, ona je to dobro vedela. Tako je kmalu za tem, ko smo videli, da ni srečna prišla ločitev. To je bilo težko obdobje za celotno družino. Hčerka je bila še tako majhna, da tega ni tako močno občutila. Bilo pa je lažje, ker se je s partnerjem vse lepo dogovorila. Niti nočem pomisliti, kako bi bilo, če temu ne bi bilo tako. Lahko bi se stvari pošteno zakomlicirale. Vedno je najboljše, da se partnerja sama pogovorita o vseh zadevah, kar se tiče ločitve in otrok. 

Ko je sestra imela težke dneve, sem sama poskrbela zato, da je hčerka bila pri meni. Tako sem poskrela, da ni videla žalostne in zaskrbljene mamice. Vedela sem, koliko to pomeni moji sestri in da mi je bila res hvaležna. Meni pa ni bilo težko, kajti zavedala sem se, kako je lahko ločitev težka stvar. …